Kompetence v digitalni dobi

Strokovnjaki napovedujejo, da bo v prihodnosti, ki jo mnogi poimenujejo z digitalno dobo, veliko pomanjkanje delovne sile. Napovedujejo, da bodo morali zaposleni razvijati predvsem učinkovitost in produktivnost. Razmerje med delovno storilnostjo in osebnim dohodkom bo takšno, da bo treba za dvakrat večjo plačo, narediti trikrat več. Zato bodo morali biti zaposleni pravilno vodeni in motivirani za dobrobit družbe. Vse organizacije potrebujejo strokovno drugačno usposobljene vodje, ki bodo lahko dosegali cilje organizacije in znali povezovati različne generacije.

Konkurenčna podjetja v digitalni dobi

Digitalno dobo v industriji si morda najlažje predstavljamo z množično uporabo interneta v industrijskem in hkrati tudi v vsem družbenem okolju. Industrijski internet stvari bo omogočal digitalno informacijsko povezavo med avtomatiziranimi stroji, razvojnimi, prodajnimi, nabavnimi, finančnimi, marketinškimi oddelki v podjetjih, situacijo na trgu, finančnimi inštitucijami itd.

Proizvodne organizacije bodo morale na vstopu v digitalno dobo, da bodo konkurenčne in profitabilne:

• prilagoditi proizvodne linije na čim večjo fleksibilnost, na sposobnost proizvajati male in velike serije različnih izdelkov s podobnimi operacijami;

• robotizirati in avtomatizirati stroje in naprave, da bodo proizvodni časi čim krajši;

• natančno poznati procese in uvesti v vse procese koncepte vitkosti;

• razvijati in plemenititi nove inovativne poslovne modele;

• izkoriščati nove tehnologije za poprodajne aktivnosti in lansiranje novih storitev;

• uvajati koncepte avtonomnosti v proizvodnji in uporabi, npr. avtonomni roboti in avtonomna vozila.

Digitalizacija bo po eni strani z uporabo novih konceptov, modelov in tehnologij omogočala hitrejše in učinkovitejše delo ali uporabo, po drugi strani pa pomagala managerjem k boljšemu in inteligentnejšemu voditeljstvu.

Vodstvo in vodenje ima pri doseganju ciljev podjetja, sodelovanju s kupci in zadovoljevanju njihovih želja – potreb izjemno vlogo. Glede na zahteve trga se spreminjajo stili vodenja in prilagoditev proizvodnih procesov. Zdrava drugačnost razmišljanja rodi nove ideje, ki pripeljejo k novostim in preživetju na trgu.

Kompetence zaposlenih za digitalno dobo

Trg delovne sile postaja vedno bolj živ in zahteven. Dobiti delo ali ga obdržati je v današnjem času je prestižno. Ustrezna šola je samo vstopnica za določeno delovno mesto.

Že dolgo več ne živimo v času, ko so nam povečali osebni dohodek ali dobili delovno mesto, zaradi tega, ker smo postali » inventar podjetja«. V tržnem gospodarstvu se zaradi preživetja mora spreminjati kultura in klima podjetja.

V današnjem času pa ni samo cenjeno znanje temveč veščine, katere pridobimo z vajo – prakso in teoretičnim znanjem. Delo, učenje, pristopi, tehnologija se nenehno izpolnjujejo in spreminjajo.

Svojemu delu ne bomo sledili, če se ne usposabljamo – izobražujemo.

Poznavanje dela na svojem delovnem mestu je sedaj le majhen delček vsega, saj je potrebno poznati vsa področja (sosednja delovna mesta), saj se vedno bolj brišejo ločnice dela, kar omogoča obvladovanje procesa z manj izmeta in napak.

To pa ni lahko, saj potrebujemo širša znanja iz svojega delovnega okolja. Pri pridobivanju znanj in veščin moremo vedeti, kaj potrebujemo, zakaj in kaj bomo s tem dosegli.

Vsaka organizacija in predvsem vodstvo s kadrovsko službo na čelu skrbno skrbi za razvoj vseh zaposlenih in za prenos tihih znanj, ko nekdo zapusti organizacijo.

V digitalni dobi bodo zahteve po kompetencah za zaposlene popolnoma drugačne, saj se bodo morale osvojiti posebne veščine. Zaposleni bodo morali poznati vse zakonitosti vitkega podjetja in s tem poznati Know-how v povezavi z specifičnim delom ali procesom. Dobro poznavanje tehnike dela z roboti ali zamenjava orodij na strojih z IT kompetencami bodo v razponu od osnovnih do naprednejših veščin. Zaposleni bodo morali biti pripravljeni na spremembe, pripravljeni sprejeti novo delovno okolje in položaj, in se prilagoditi na nenehno interdisciplinarno učenje. Vedno bolj se bodo zraven trdih veščin pojavljale potrebe po mehkih veščinah.

DIGITALNO voditeljstvo in digitalni management

Globalne raziskave o digitalni zrelosti podjetij so pokazale, da managerji razumejo strateške priložnosti in nevarnosti digitalne dobe, vendar so šibki v digitalnem voditeljstvu, to je v izgradnji in navduševanju sodelavcev/zaposlenih za zmagovalno vizijo podjetja) in tudi v digitalnem managementu, to je v udejanjanju vizije podjetja za poslovanje v digitalni dobi. Vizija podjetja bo morala postati vsakdanja realnost pri doseganju ciljev vsakega zaposlenega, zato bo moralo vodstvo obvladovati tako digitalno voditeljstvo kot digitalni management.

Vodenje danes ni nič drugačno, kot je bilo pred nekaj leti nazaj. Edina sprememba pri vodenju je v stilu in fokusu. Digitalno vodenje sprejema aktualne spremembe, kot so globalizacija, povezanost, inovativne tehnologije, mobilnost, avtonomnost in personalizacijo.

Spremembe v miselnosti je potrebno razvijati že v šolah. S tem bi olajšali delo vodij v podjetjih, saj bi bili zaposleni pripravljeni na profesionalnost, socializacijo in sprejemanje stalnih sprememb.

Potrebna je dinamična kombinacija miselnosti, vedenja in veščin, katere so nujne za spremembo ali izboljšavo v kulturi šol s pomočjo tehnologije.

Generacije na pragu digitalne dobe

V zadnjih sto letih se je zgodil največji razvoj človeštva. Iz dneva v dan pa se razvija tudi tehnologija. Zaradi hitrih sprememb v razvoju so se v zadnjih sto letih pojavili različni komunikacijski vzorci.

Leta 1998 so ameriški strokovnjaki iz psihologije ljudi zaznali, da se določeni ljudje, ki so rojeni v različnih časovnih obdobjih, različno vedejo, imajo drugačne poglede na življenje, drugačne vrednote in prepričanja. Raziskave v tej smeri so pokazale, da je to res, in da se ljudje v zadnjih sto letih delimo na najmanj pet generacij:

1927–1945       TRADICIONALISTI
1945–1960       BABY BOOM generacija
1960–1978       Generacija X
1978–1995       Generacija Y
1995–2013       Generacija Z – INDIGO, MAVRIČNI

Različne generacije ponujajo različne poglede na svet in odnose.

Razlikujejo se glede na:

• delovne navade,

• vrednote,

• način razmišljanja o življenju,

• motivacijo,

• željo po popolnoma različnih vodstvenih prijemih.

Vodenje različnih generacij, najmanj treh v organizaciji, postaja za vodje velik izziv. Zaradi tega mora sodobni vodja za dosego avtoritete temu posvetiti ogromno časa in se stalno izobraževati.

Velja rek: »Časi so se danes tako spremenili, da lahko disciplino dosežemo le, če avtoritete spoštujejo posameznika, medtem ko so včasih morali posamezniki spoštovati avtoritete.« (J. Juul).

Literatura in viri:

SCHIRRMACHER, Frank (2007): Zarota metuzalemov. Ljubljana: Vale-Novak.

ŠAPONJA, Danica (2006): Mladina v sodobni družbi, Zbornik prispevkov strokovnega srečanja OBRAVNAVA MLADOSTNIKA S PSIHOZO, Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

PODNAR, Katarina (2008): Mlajši ne zaupajo starejšim in starejši ne zaupajo mlajšim, internetna stran: http://www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kariera/aktualno/1042279258

Whitehurst, Jim (2014): Driving Digital Transformation: New Skills for Leaders, New Role for the CIO, A Harvard Business Review Analytic Services Report

Lorenz, Marcus., Rusmann, Michael., Rainer, Strack., Lasse Lueth, Knudd., Bolle, Moritz. (2015): Man and Machine in Industry 4.0., Boston Consulting Group Report