Za obstoj in konkurenčnost na trgu je potrebno v svoji proizvodnji razviti dober sistem, ki vpliva na zmanjšanje stroškov, odpravo izgub in povečanje produktivnosti v proizvodnji. Pozorni moramo biti na razvoj izdelka in na to, da se pri istih stroških proizvede še več. Produktivnost je možno dvigniti le, če nadziramo delovne procese in proizvodne postopke.

Čas v proizvodnji nam omogoča planiranje in vodenje proizvodnje, kapacitete, zasedenost strojev in delavcev, izdelavo kalkulacij, iskanje notranjih rezerv, izračun osebnih dohodkov zaposlenih in obvladovanje zalog. Izračunan čas, v katerem je narejena določena operacija (več faz=operacija) ali celotni izdelek, je za organizacijo strošek in to se imenuje norma. Za izračun norme je potrebno posneti čas izdelave izdelka, ugotoviti izgube in postaviti realni čas izdelave, glede na človeški faktor, razpoložljivost in pretočnost proizvodnih sredstev in procesov.

Norme je potrebno določiti po določenih metodah in tehnikah. V kolikor norme in sprememb ne določamo po strokovnih metodah, nadziramo, korigiramo, vzdržujemo, usklajujemo z dejanskim stanjem v proizvodnji, lahko le-ta hitro postane samo element določanja osebnih dohodkov, osnova za slabo izkoriščenost delovnega časa in za nedisciplino.

Delavci s kombiniranjem ur in delovnih nalogov sami določajo doseganje norm, količino dela in posredno s tem tudi svoje osebne dohodke. Pomen določanja norm je v industriji zelo velik in se razlikujejo od serije kosov, avtomatizacije strojev, vrste proizvodnje, velikosti podjetja, organiziranosti…